Gradnja sežigalnic: "MOL ni predstavila analiz o vplivih na zdravje in okolje"

Kot so na novinarski konferenci tik pred začetkom posveta o izgradnji sežigalnic, ki ga je Mestna občina Ljubljana (Mol) pripravila skupaj s celjsko in mariborsko, izpostavili predstavniki civilne iniciative Kakšno mesto hočemo?, njihova dosedanja utemeljena opozorila doslej niso bila slišana.

Ponovili so, da novim sežigalnicam nasprotujejo iz številnih strokovno utemeljenih zdravstvenih, okoljskih, podnebnih in ekonomskih razlogov.

"Sežigalnice predstavljajo resno grožnjo za zdravje prebivalcev. Ljubljana je po kakovosti zraka med sedmimi najbolj onesnaženimi mesti v Evropi, zato je nesprejemljivo, da v take razmere dodamo sežigalnico," je poudarila Livija Marko iz okoljske organizacije Umanotera.

Ob tem je spomnila tudi na opozorila zdravstvene stroke, da sežigalnica poleg zraka dolgoročno zastruplja tudi tla in vodo.

Po opozorilih predstavnikov civilne iniciative je postavitev sežigalnice tudi ekonomsko nesmiseln in kratkoviden projekt, ki bo dolgoročno zaviral razvoj. "30-letna koncesija bi nas zaklenila v enega najdražjih sistemov za pridobivanje energije in ravnanje z odpadki, sistem, ki je odvisen od nenehnega dotoka smeti in bi spodkopaval naše cilje za recikliranje in zmanjševanje odpadkov," je posvarila Marko.

Gradnja sežigalnic je po njenih besedah tudi v nasprotju s podnebnimi cilji, saj so izpusti toplogrednih plinov pri sežigu tudi dvakrat višji od izpustov proizvodnje elektrike iz zemeljskega plina in pogosto presegajo celo izpuste premoga. "Plastični odpadki so fosilna goriva v preobleki. Glede na to, da imamo v Evropi in Sloveniji že konec maja vročinski val, nujnosti hitrega opuščanja fosilnih goriv ni treba še dodatno izpostavljati," je poudarila Marko.

Dodala je, da tudi aktualni primeri iz tujine potrjujejo, da sežigalnice niso vzdržna rešitev. "Danska zaradi podnebnih ciljev že zapira svoje sežigalnice, Nizozemska je drastično obdavčila in otežila njihovo delovanje, na Švedskem delež recikliranih odpadkov že leta stagnira, saj so sežigalnice odvisne od stalnega dotoka odpadkov," je nanizala Marko.

Predstavniki izpostavili tudi netransparentnost projekta

Predstavnike civilne iniciative skrbi tudi netransparentnost celotnega projekta sežigalnice v Ljubljani. "Mestna občina Ljubljana kljub številnim utemeljenim protiargumentom ni predstavila nikakršnih analiz o vplivih sežigalnice na naše zdravje in okolje ter o ekonomiki projekta," je opozorila Marko.

Način odzivanja na opozorila stroke in civilne družbe daje po njenih besedah vtis, da vključevanje prebivalcev Ljubljane v postopek ni zaželeno. "Že samo dejstvo, da nosi zaključno omizje županu na današnjem dogodku naslov Odločitev je sprejeta. Kako naprej? sporoča, da odločevalcev ne zanimajo naši pomisleki," je ugotavljala Marko in dodala, da alternative sežigu odpadkov obstajajo.

Da sežigalnica ne bo rešila problema izpustov iz individualnih kurišč, pa je ocenil Jaka Kranjc iz Ekologov brez meja. "Razširitev toplovodnega omrežja je neodvisen projekt, brez katerega do zapiranja kurišč ne bo prišlo, vir toplote pa so lahko tudi drugi industrijski procesi. Hkrati se bodo povišali izpusti zaradi povečanega obsega transporta odpadkov v Ljubljano," je posvaril.

Po njegovih besedah gre v primeru sežigalnic tudi za "najdražjo obliko ravnanja z odpadki, kar jih poznamo", ki bi jo morali financirati z javnimi sredstvi. "Nam se zdi bolj smotrno, da bi ta omejena sredstva porabili za tehnologije, ki bodo relevantne in perspektivne še naslednja desetletja, ne pa, da se zaklepamo v neke modele iz preteklosti," je izpostavil Kranjc.

Ljubljana danes ne potrebuje sežigalnice, temveč pameten, razpršen in prilagodljiv sistem, ki ločeno rešuje vprašanji energije in surovin, je medtem dejal Sašo Đorđević iz Vesne - zelene stranke. "Na energetskem področju imamo že danes dobre temelje: daljinsko ogrevanje, sončne elektrarne na javnih stavbah z velikim še ne izkoriščenim potencialom, možnost implementacije toplotnih črpalk, hranilnike toplote, hranilnike električne energije ter nadaljnji razvoj obnovljivih virov. Alternativa je mesto, ki preprečuje nastanek odpadkov, surovine ohranja v kroženju in energijo pridobiva iz več čistih virov," je navedel.

Na zdravstvene posledice sežiga odpadkov je opozorila Zvona Rener Primec iz pediatrične klinike ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra. "Sežiganje odpadkov sprošča v okolje res veliko toksičnih snovi, ki so rakotvorni, vplivajo na plod oz. nosečnice. Prašnih delcev PM 2,5 noben filter ne zajame, prosto prehajajo skozi naš nos," je poudarila.

Po navedbah Ane Lah iz mariborske iniciative proti sežigalnici tudi drugod po Sloveniji nasprotujejo sežigalnicam in ne nasedajo puhlicam občinskega piarja. "Politiki gladko lažejo, ko govorijo, da je sežigalnica zelena rešitev. Sežigalnice se hranijo z odpadki s tem se zavežemo, da za naslednjih 30 let pozabimo na recikliranje in zmanjševanje števila odpadkov," je navedla.